V nadaljevanju so po abecednem redu navedeni izrazi in pojmi, ki se pojavljajo pri konjskih dirkah.
DOKONČNI VRSTNI RED
Uradni vrstni red, ki so ga potrdili sodniki in je podlaga za izplačilo napovedi.
FORMA
Uvrstitve, ki jih je konj dosegel do dirke, v kateri nastopa. Rezultati si sledijo od najnovejšega do najstarejšega (od leve proti desni). Številka v oklepaju predstavlja leto. Številka brez oklepaja predstavlja doseženo mesto konja v dirki. 0 pomeni, da je zasedel 10. mesto oz. slabše, D pa pomeni diskvalifikacijo. Črka ob številki pomeni disciplino (A – attelé – kas v sulkiju, M – monté – kas pod sedlom, P – plat – ravni galop, S – steeple – zapreke, H – haie – šibje, C – cross country – kros).
Primer: 2a 3m 0m (16) 1a 5m Da: V zadnjem nastopu je konj tekmoval v kasu v sulkiju in dosegel drugo mesto, v predzadnjem nastopu je tekel v kasu pod sedlom in dosegel tretje mesto, v tretjem nastopu v letu 2017 pa se ni uvrstil, kar pomeni, da je bil slabši kot 9., zato ima za ta nastop številko 0. V zadnjem nastopu v letu 2016 je tekmoval v kasu v sulkiju in zmagal, pred tem je bil peti v kasu pod sedlom, najstarejši nastop, ki je naveden, pa se je za tega konja končal z diskvalifikacijo, tekmoval je v kasu v sulkiju.
FOTOFINIŠ
V trenutku prihoda v cilj fotocelice posnamejo konje in dobimo ciljno sliko. Ta posnetek uporabijo sodniki za določanje ustreznega vrstnega reda, še posebej, ko je razlika med konji zelo majhna.
GALOPSKE DIRKE Z OVIRAMI
Galopske dirke z ovirami delimo na dirke čez šibje (haies, hurdles), kjer so ovire manjše in podobne, ter na steeple-chase, kjer so ovire bolj raznolike. Pri dirkah čez šibje konji ovire hitro preskočijo, medtem ko so ovire pri steeple-chaseu zahtevnejše – so višje in trdnejše od šibja, zaradi česar mora konj skočiti precej višje, med drugim pa vključujejo tudi reke, ki zahtevajo daljše, napornejše skoke. Tretja vrsta so kros dirke (cross-country), ki potekajo po precej bolj razgibanem terenu in zahtevajo od udeležencev veliko tehničnega znanja in izkušenj. Galopske dirke z ovirami predstavljajo približno četrtino vseh galopskih dirk v Franciji. Galopske dirke z ovirami so daljše od ravnih galopskih dirk in konji, ki v njih nastopajo, so v veliki večini primerov trenirani izključno za to vrsto dirk. Jahači v galopskih dirkah z ovirami so težji od tistih v ravnih galopskih dirkah, saj morajo zaradi zahtevnosti teh dirk imeti večji nadzor na konjem.
HENDIKEP
Pri galopskih dirkah je hendikep teža (tudi pri kasaškem jahanju), medtem ko je pri kasaških dirkah v sulkiju hendikep distanca, kar pomeni, da boljši konji nosijo večjo težo oz. štartajo z določenim dodatkom na štartu (recimo 25 metrov), pri čemer je cilj, da imajo vsi udeleženci kar najbolj izenačene možnosti v dirki. V galopskih dirkah s hendikepom težo določi hendikeper, upošteva tako zaslužek kot dotedanje rezultate konja. Tako določena številka se imenuje vrednost hendikepa. Načeloma velja, da dodaten kilogram teže ustreza dolžini konja, kar pomeni, da lahko zaradi dodatnega kilograma konj izgubi dolžino prednosti pred sotekmovalcem. Vrednost teže v galopskih dirkah s hendikepom zajema težo jockeyja z opremo in vrednost hendikepa.
HLEV
Hlev ima dvojni pomen. Pomeni stavbo, v kateri so nastanjeni konji, hkrati pa se lahko nanaša tudi na lastnike konj. V primeru družbe oz. večjega števila lastnikov se ime pogosto začne z Ecurie, kar v francoščini pomeni hlev. Kadar v isti dirki tečejo konji iz istega hleva, tj. od istega lastnika, so označeni z isto črko abecede tik za imenom (A, B, C, …), jahači oz. vozniki pa imajo za lažjo prepoznavo kapo drugačne barve ali lento (trak preko ramena). Konji, ki tečejo za iste barve, tj. istega lastnika, imajo na stavnici isto kvoto v primeru zmage. Stavec dobi izplačan dobitek stave na zmagovalca, tudi če je zmagal drugi konj iz hleva, ne nujno tisti, na katerega je stavil. To velja samo za stavo na zmagovalca dirke.
JOCKEY
Profesionalni jahač v galopskih dirkah.
KAPA
Je del opreme jahača ali voznika, ki si jo ta nadene na čelado. Kapa je v registriranih barvah lastnika.
KASTRAT
Kastriran konj. Kastrirani konji so manj agresivni do ostalih konj, prav tako postanejo nedovzetni za kobile. Številne žrebce kastrirajo, da bi postali mirnejši in ubogljivejši.
KOBILA
Odrasla samica konja.
KONJ, KI NE DIRKA
Konj, ki ne bo nastopil v dirki. Konj je uradno vpisan v program, vendar se najkasneje pred startom dirke zabeleži, da je odsoten in stave niso možne. V primeru vplačil na konja, ki na koncu ne nastopi v dirki, so možna povračila v skladu s pravili za določeno vrsto stav. Konj je lahko odsoten, ker se trener odloči, da ne more tekmovati (v večini primerov gre za višjo silo – poškodba konja, težave na tekmovalni dan ipd.), to odločitev pa lahko sprejme tudi veterinar ali štartni sodnik (konj ne želi startati oz. ne želi vstopiti v štartne bokse, konj dvakrat razveljavi start – pri kasaških dirkah ipd.).
KONTROLIRANI GALOP
Kontrolirani galop je hitrejši od kasa, a še vedno počasnejši od galopa. Hitrost pri kontroliranem galopu je med 16 in 27 kilometri na uro. Galoperji se pred dirko ne ogrevajo, ampak jih samo veliko sprehajajo, tik pred štartom pa se v kontroliranem galopu odpravijo do štartnih boksov in to je praktično edina priložnost za stavca, da vidi konja v hitrejšem gibanju pred samo dirko in oceni, ali je konj miren, živčen, dekoncentriran itd.
KVALIFIKACIJA
Vsak kasač, ki želi tekmovati v dirkah, se mora pred tem kvalificirati. To pomeni, da mora preteči določeno razdaljo (v Franciji 2000 metrov) v času, ki je določen za njegovo starost. Čas se razlikuje za kvalifikacije za kas v sulkijih in za kas pod sedlom – kvalifikacijski čas za kas pod sedlom je za pol sekunde počasneje kot za kas v sulkijih. Konji, ki se kvalificirajo za kas v sulkijih, lahko tečejo tudi pod sedlom, obratno pa ni mogoče. Uspešno se kvalificira med 40 in 45 % konjev ene generacije.
KVOTA
Da dobimo pričakovani znesek v primeru dobitne stave, moramo pomnožiti osnovni vložek (denimo 1 evro) s kvoto. Pri totalizatorju, kjer se skupni znesek vplačil razdeli med stavce z dobitno kombinacijo, nižja kvota pomeni več vplačil na določenega konja in obratno.
Primer: Pri kvoti 6,5 na zmagovalca, ki je izražena za vplačilo 1 evra, v primeru, da konj, na katerega smo stavili 1 evro, zmaga, dobimo 6,50 evra. Če bi na tega konja stavili 2 evra, bi dobili 13 evrov itd.
LASTNIK
Lastnik je fizična ali pravna oseba, ki ima v lasti del ali celoto konja in je kot tak zaveden pri galopski oz. kasaški zvezi.
MRTVA DIRKA
Ko dva ali več konjev pride hkrati v cilj, konji so tako blizu, da niti s fotofinišem ni mogoče določiti vrstnega reda in posledično zasedejo isto mesto. Nagrada se v enakovrednih deležih razdeli med vse udeležence, ki so hkrati pritekli v cilj.
NAGRADNI SKLAD
Denarna vsota, ki je namenjena lastnikom konjev, uvrščenih na nagrajena mesta, tj. tistim, ki v kasaških dirkah z najmanj osem udeleženci zasedejo prvih sedem mest, v dirkah z manj kot osem udeleženci je predvidenih nagrad za eno manj kot je prijavljenih konj. Pri galopskih dirkah se nagrade razdeli prvim petim (prvim sedmim v primeru, da je dirka podlaga za stavo Super Plus), v primerjavi s kasaškimi dirkami se malce razlikujejo tudi odstotki za določeno mesto. Višina nagrade za posamezno mesto je določena v propozicijah.
OSKRBNIK
Konjar oz. delavec v hlevu določenega trenerja, ki vsakodnevno skrbi za konja – ga hrani in čisti, pomaga pri treningu, čisti hlev, ga pripravi in spremlja na dirke, trener mu lahko da tudi možnosti, da konja vozi oz. jaha v dirki itd. Pogosto skrbi za določeno število konj.
PLAŠNICE
Del opreme, ki omeji konjev pogled. Njihov glavni namen je, da se konju zoži vidno polje, zaradi česar ostane bolj skoncentriran na dirko in ga voznik oz. jahač lažje vodi. Uporablja se denimo za bolj plašljive konje, za konje, ki se ne držijo linije, pri številnih pa za spodbudo, da tečejo hitreje. Obstaja več različnih vrst – zaprte, polodprte, pritrjene na masko, … Pri galoperjih so posebej označene na programu, kot dodatna informacija za stavca.
PODKOVANJE
V kasaških dirkah lahko konj teče podkovan na vse štiri noge, podkovan samo na zadnje noge, podkovan samo na sprednje noge ali nepodkovan oz. rečemo tudi, da konj teče bos. Način podkovanja mora trener javiti najkasneje do razglasitve tekmovalcev za določeno dirko (običajno 48 ur pred dirko). Način podkovanja je označen v programu, pri čemer za konje, ki nimajo nobene oznake velja, da tečejo podkovani na vse štiri noge. Nepodkovani konji naj bi v dirko šli z večjim poudarkom na rezultat, saj so načeloma hitrejši od podkovanih. To pomeni, da razne dirke za trening (recimo vrnitvena dirka – fr. rentree), konji ponavadi tečejo s podkvicami. Nekateri konji pa kljub zgoraj navedenemu zaradi specifičnosti svojega kasa potrebujejo posebno podkovanje, zato nikoli ne tečejo bosi.
POVEZANI KONJI
Povezani konji so tisti na napovedni listi deklarirani kot povezani in so označeni z enako črko (npr. konji lastnika XY s črko A, konji lastnika YZ s črko B, konji iz istega hleva s črko C, itd.)
PROPOZICIJE
Skupek podatkov o vrsti dirke, ki opredeljuje tudi, kateri konji se lahko prijavijo v dirko. Propozicije opredeljujejo vrsto dirke (mednarodna, evropska, nacionalna, …), kateri konji se lahko udeležijo dirke (starost, spol, zaslužek, …), višino in razdelitev denarnih nagrad, dolžino dirke, morebitne dodatke in popuste, način štarta (avtoštart ali iz obrata), točkovanje, žreb ali kakršno koli drugo določilo.
RAVNA GALOPSKA DIRKA
Galopska dirka za čistokrvne konje brez ovir in vzponov, ovinki so možni. Cilj vsakega tekmovalca je, da prvi prečka ciljno črto. Razdalje so različne, od 900 do 4000 metrov, najpogostejše so med 1600 in 2400 metrov, zadnja velja za klasično razdaljo te discipline.
SODNIŠKI POSVET
Postopek, ki ga sproži sodniški zbor nemudoma po koncu dirke. Sodniški zbor se za to odloči v primeru, kadar med dirko pride do dogodka, zaradi katerega je konj potencialno lahko diskvalificiran (oviranje sotekmovalca, nečisti hod, dolžina galopa itd.). Sodniki preučijo situacijo z različnih zornih kotov, po potrebi zaslišijo udeležence, opredelijo odgovornosti udeležencev v dogodku in nato podajo svojo odločitev. Možno je, da sodniki po preučitvi dogodka zaključijo, da krivda za nastalo situacijo ni na strani nobenega od udeležencev, s tem je posvet zaključen brez sankcij.
STAROST
Kasači lahko začnejo tekmovati v starosti dveh let, maksimalna dovoljena starost za tekmovanje v Franciji je deset let, v drugih državah je lahko tudi višja. Tudi galoperji začnejo dirkati pri dveh letih, za razliko od kasačev pa nimajo navzgor omejene starosti za tekmovanje, vendar na stezah le redko vidimo galoperje, starejše od 10 let, večina namreč kariero zaključi že prej. Konji, ki tekmujejo v galopskih dirkah čez ovire, lahko začnejo tekmovati pri starosti treh let. Starost konj za udeležbo v dirki je določena s propozicijami. Kot zanimivost lahko navedemo, da lahko denimo pri francoskih kasačih na podlagi začetne črke imena vemo, v katerem letu so bili rojeni (leto 2017 je G-generacija, tj. imena vseh francoskih kasačev, ki so rojeni v letu 2017, se začnejo na črko G; v letu 2017 so ti konji žrebeta, od 1. 1. 2018 pa bodo letniki, tj. stari eno – vsi konji imajo »rojstni dan« 1. januarja, skotijo pa se dejansko večinoma med januarjem in julijem po 11 mesecih brejosti kobile, gre torej za »administrativno« starost).
SULKI
Lahek, navadno odprt enovprežni voz z dvema kolesoma, na katerem sedi voznik v kasaških dirkah. Sodobni sulkiji so iz lahkih materialov, za tekmovanje pa morajo imeti narejeno ustrezno homologacijo. Sestavni del sulkija so poleg sedeža za voznika, opornic za njegove noge in koles tudi ojnice, ki se pričvrstijo na posebno opravo na konju – kšir. Dodatno imajo nekateri vozniki na vsaki strani sulkija tudi palice, s premikanjem katerih pomagajo konju, da gre lažje v ovinek ali drži linijo v ravnini, v kolikor jim to predstavlja problem.
START IZ OBRATA
Start, pri katerem konji ob izteku časa na odštevalni uri pravokotno vstopijo na tekmovalno stezo in se ob ustrezni komandi obrnejo ter začnejo pospeševati. Gre za najpogostejši način starta za kasaške dirke v Franciji. Startno proceduro vodi startni sodnik oz. starter, ki lahko v primeru nepravilnosti ali prehitrega starta določenih udeležencev start razveljavi in startna procedura se ponovi, dokler ni start uspešen.
START PROST
Galoperji navodilo »sous les ordres« prejmejo tri minute do starta, pomeni pa, da so od tega trenutka naprej pod nadzorom startnega sodnika in morajo biti pripravljen na start.
ŠTEVILO TEKMOVALCEV
Največje možno število je odvisno od zmogljivosti (velikosti) hipodroma in je vnaprej določeno. Minimalno število je določeno v pravilih.
TEKMOVALNE BARVE
V Franciji gre za barve lastnika, ki jih mora ta registrirati pri kasaški ali galopski zvezi po določenih pravilih. V primeru, da sta v dirki dva ali več konjev istega lastnika, en ali več voznikov oz. jahačev za prepoznavo nosi kapo drugačne barve ali trak, v programu pa so konji istega lastnika označeni z isto črko abecede tik za imenom (A, B, C, …). Če voznik oz. jahač nastopa v belem dresu, v programu pa so označene druge barve in vzorec, pomeni, da trener ni pravočasno poskrbel za ustrezen dres (ali da še jih ni uspel registrirati, če gre za tujega trenerja), za kar v večini primerov sledi denarna kazen.
TOTALIZATOR (fran. pari mutuel)
Gre za sistem izračunavanja kvot, značilen za konjske dirke. Pri totalizatorju organizator stav zbira vplačila in jih kasneje razdeli med vse, ki imajo dobitni listek. Od vplačil se odštejejo obvezne dajatve. Kvote se oblikujejo v realnem času na podlagi vplačil in se zaradi tega zelo hitro spreminjajo. Totalizator je edini dovoljeni način pobiranja stav na konjske dirke v Franciji.
TRENER
Oseba, odgovorna za konje, ki so uradno v njegovem treningu. Lastniki se odločijo, komu bodo svojega konja zaupali v trening. Trener pripravlja konje na dirke in skrbi za njihov vsakdan. Trener pogosto sodeluje tudi pri nakupu konj, odločitvah o njihovi karieri, ureja pa tudi prijave konj v dirke in izbiro jockeyjev oz. voznikov. V primeru pozitivnega doping vzorca je odgovorna oseba trener. Trener mora imeti ustrezno licenco kasaške oz. galopske zveze.
ZASLUŽEK
Vsota nagrad, ki jih je konj osvojil v določenem obdobju (letu, karieri, …). Zaslužek je zelo pomemben predvsem pri kasaških dirkah, saj opredeljuje, v katero dirko lahko trener prijavi konja, najpogosteje pa se za to uporablja karierni zaslužek, torej vsota vseh prisluženih nagrad v življenju.
ŽREBEC
Odrasel samec konja, nekastriran. V primeru odličnih tekmovalnih rezultatov lahko kariero nadaljuje kot plemenski žrebec oz. plemenjak.